Pod odejo se skrij, da te ne ugrizne zima …
Pripoveduje: Jelena Sitar.
Avtorica besedila: Jelena Sitar.
Avtor glasbe: Igor Cvetko. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Dober večer, otroci.
Pravljico, pravljico spet zaslišim izpod odeje.
Ko hočem ugasiti luč v otroški sobi.
Pozno je že.
Eno kratko.
Skoči po konci skuštrana glava.
Pod odejo se skri, preden te vgrizne zima.
V luknjico na toplo, kot polhek.
O polhku, pravljico o polhku.
Sedem na rob postelje in začnem.
V gozdu je bilo drevo.
Kako zanimivo se smeji glas pod odejo.
V drevesu je bila luknja.
Iz luknje so se slišali tenki glaski.
I i se oglasi izpod odeje.
To so bili majhni pavhki.
Mama je tekala po gozdu in iskala hrano za mladičke.
Pobrskala je po leskovem krmu.
Žgečka.
Pusti mojo nogo.
Se sliši izpod odeje, ko mama polhovka brska po leskovem grmu.
Krega mamo polhovko, naj ne žgečka grma, ker se ta pripravlja za zimsko spanje.
Malce je užaljena, a obljubi, da ne bo več.
Prav grem pa drugam, pravi mati polhoka.
In že je pod polno tepko.
O, poglej, tam so tepke.
Naberimo jih.
M kako so sladke.
M moj trebušček se tisti pod odejo prevali na drugo stran.
A še žgečka? Vprašam, da vidim, če polhovka drži besedo.
Ne, ne, zdaj bolj boža, se oglasi izpod odeje.
O, jabolka, kako dišijo.
Poskusimo jih.
Trepla polhovka hrbet pod odejo.
Dovolj.
Dovolj, reče mami polhovki.
Res dovolj hrane imam.
Zdaj moram nahraniti mladičke.
Mladički se zasliši spodje in prikažejo se drobne ročice.
Blazinice prstkov so stisnjene.
Tudi moja roka postane tak gobček.
Na mladiček, tukaj imaš jabolko.
Pa ti tudi delata.
mladička.
Potem pa se spet oglasita.
A še tepko? Tukaj je še lešnik.
Pa še enega.
Pa še enega.
Končno sta polhka sita.
Skrila sta se v svoje duplo.
Vso zimo bosta spala in spomladi bosta prišla izdupla velika pol.
i se še zadnjič oglasi izpod oudeje.
To je pomenilo v polšjem jeziku lahko noč.
Ugasim še luč.
Pozimi je dan zelo kratek in pravkar ga je zmanjkalo.
Še sreča, tako bodo polhki laže spali.